Vsa območja dediščine

  • Grad Snežnik, Križna jama
    Grad Snežnik, Križna jama
    Grad Snežnik, Križna jama

    Nedaleč od Nove vasi leži grad Snežnik. Mogočna stavba je renesančna, čeprav je bil na tem mestu grad že v 14. stoletju. Snežnik stoji na robu gozda in njegovi visoki zidovi se zrcalijo v gladini majhnega jezera, ki je nekoč oskrboval grajske prebivalce z vodo in ribami. Če se sprehodite po okolici, boste odkrili ostanke angleškega parka in več obnovljenih gospodarskih poslopij. Posebnost med njimi je ohranjena ledenica. V enem od poslopij sta lovska zbirka in polharski muzej, ki...


     
  • Primož Trubar, Rašica
    Primož Trubar, Rašica

    Muzej na tako idiličnem mestu je zelo primeren spomenik življenju in delu Primoža Trubarja. Mlin, v katerem je danes muzej, je bil last Trubarjevega očeta, mlinarja in tesarja. Trubar se je rodil leta 1508, študiral je na Dunaju in v Salzburgu in postal zagovornik reformacije. Prevajal je iz hebrejščine in latinščine in napisal prve knjige v slovenščini. Vpeljal je besedo Slovenec in tako sprožil zavest o narodnem jeziku in identiteti, s čimer si je zaslužil...


     
  • Grad Turjak
    Grad Turjak
    Grad Turjak

        Turjak je leta 1067 sezidal Konrad von Auersperg. V 11. in 12. stoletju so mogočno trdnjavo večkrat uničili in obnovili; pozneje je preživela tudi turške vpade. Po potresu leta 1511 so grad prezidali in razširili, da so oblikovali trikoten obrambni prostor. V 17. stoletju trdnjava ni bila več potrebna, zato so Turjak obnovili v udobnejši in uglednejši grad. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, zdaj pa ga obnavljajo....


     
  • _nov_zapis_

     
  • Kočevje, Šeškov dom
    Kočevje, Šeškov dom
    Kočevje, Šeškov dom

    Mesto Kočevje leži ob jezeru, obkrožajo pa ga obsežni gozdovi z ostanki pragozda. Na glavnem trgu stoji mogočna cerkev svetega Jerneja. Za grobo klesanim kamnitim pročeljem se skriva barvita notranjščina z začetka 20. stoletja. Na drugi strani mesta je ohranjena nekdanja grajska kapela. Na zunanji strani cerkve svetega Rešnjega telesa je prikaz mejnikov v zgodovini Kočevske dežele od 14. do 20. stoletja. Stalna razstava v Pokrajinskem muzeju v obnovljenem Šeškovem...


     
  • RIBNICA
    RIBNICA
    RIBNICA

    Zvonika cerkve svetega Štefana v Ribnici se dvigujeta visoko nad staro mesto. Kot prafara je bila Ribnica že v 9. stoletju osrednje mesto zahodne dolenjske pokrajine, ki se je raztezala od Ljubljanskega barja do reke Kolpe. Starodavno obzidje gradu iz 10. stoletja obkroža park, posvečen zgodovinskim osebnostim iz Ribniške doline. Med njimi so skladatelj Jacobus Gallus, jezikoslovca dr. Ivan Prijatelj in Stanislav Škrabec ter prvi slovenski kartograf Peter Kozler. V gradu je...


     
  • Črnomelj
    Črnomelj
    Črnomelj

    Osrednje belokranjsko mesto. Nastalo je na pomolu med okljuki reke Lahinje in Dobličice, ki je omogočal varno poselitev od pozne bronaste dobe dalje. V času turških vpadov je bilo pomembno vojaško oporišče. V starem mestnem jedru izstopajo grad, komenda, Stoničev grad ter cerkvi sv. Petra in sv. Duha. Črnomelj je tudi kulturno središče, znano po tradicionalnem jurjevanju, ki v juniju privabi folklorne skupine od blizu in daleč.


     
  • Kostanjevica na Krki
    Kostanjevica na Krki
    Kostanjevica na Krki

    Čeprav bližnja okolica Kostanjevice slovi po bogatih arheoloških najdbah, ki dokazujejo obstoj poselitve od najstarejših obdobij prazgodovine do antike, segata nastanek in razcvet mesta na otoku šele v obdobje srednjega veka. Nastanek naselbine je tesno povezan s koroško dinastijo Spanheimov, ki so na začetku 12. stoletja pridobili obsežna ozemlja ob spodnjem toku reke Krke, na meji med nemško državo in ogrskim kraljestvom, in zgradili za obrambo svojih posestev,...


     
  • Metlika
    Metlika
    Metlika

    Metlika je slikovito staro mesto, ki je dobilo mestne pravice leta 1365. V času turških vpadov je bila ena pomembnih obrambnih točk. O pestri preteklosti mesta priča staro mestno jedro z gradom, župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, župniščem, komendo in številnimi trškimi stavbami. V gradu je Belokranjski muzej z bogato arheološko in etnološko zbirko ter gasilski muzej. V mestu je tudi znana vinska klet z izborom uveljavljenih belokranjskih vin.


     
  • Novo mesto
    Novo mesto
    Novo mesto

    Novo mesto je živahno gospodarsko, kulturno in politično središče Dolenjske. Najstarejši sledovi poselitve na območju mesta segajo v 10. stoletje pr. n. št.. Staro mestno jedro je nastalo v okljuku reke Krke, po pridobitvi mestnih pravic leta 1365. Posebnost osrednjega mestnega trga so arkadno oblikovana pritličja pročelij meščanskih hiš, v katerih so številne trgovine in lokali. Veduto mesta najbolj zaznamuje kapiteljska cerkev, v kateri je Tintorettova...


     
  • Hrastovlje
    Hrastovlje
    Hrastovlje

    Hrastovlje so znane po srednjeveških freskah v cerkvi sv. Trojice iz 13. stoletja. Najznamenitejši je Mrtvaški ples, katerega sporočilo je, da smo pred smrtjo vsi enaki. Upodobila sta ga Janez iz Kastva in njegova delavnica leta 1490. Ostale slikarije uprizarjajo podobe iz Stare zaveze. Cerkev sv. Trojice obkroža obzidje iz 16. stoletja z dvema obrambnima stolpoma, ki je vas branilo pred Turki. V kraju stoji tudi kip istrske žene Šavrinke, delo domačega akademskega...


     
  • Pomjan
    Pomjan
    Pomjan

    S Pomjana, najvišje vasi na Šavrinskem gričevju, se odpira pogled na ves Koprski zaliv. V času Rimljanov je tod tekla glavna pot do Pulja na Hrvaškem. Vredna ogleda sta cerkev sv. Jurija in zvonik posebne oblike. V Istrski kleti si je mogoče izposoditi konje ali se popeljati z vprežnim vozičkom (tel.: +386/ (0)5 656-95-20).


     
  • Padna
    Padna
    Padna

    Padna leži na Šavrinskem gričevju, zato je od tod mogoče videtimorje in najvišje vrhove slovenskih Alp. V vasi sta najbolj znani cerkev sv. Blaža z marmornatim podstavkom kropilnika iz 9. stoletja (tel.: +386/(0)5 672- 50-22, po dogovoru) in galerija slovenskega slikarja Božidarja Jakca (tel.: +386/ (0)5 672-50-28).


     
  • Krkavče
    Krkavče
    Krkavče

    Krkavče so ena najstarejših istrskih vasi. Ob cesti stoji znameniti Krkavški kamen iz 1. stoletja p. n. š., arheologi pa so na tem območju našli tudi ostanke iz rimske dobe in srednjega veka. Slikarska oprema v vaški cerkvi sv. Mihaela iz 17. stoletja je najbogatejša v koprskem zaledju. Cerkev, trg in del naselja stojijo na ploščadi iz naravne, žive skale. Ob prazniku sv. Ane, 26. julija, je v vasi šagra, sveta maša in procesija....


     
  • Sečoveljske soline
    Sečoveljske soline
    Sečoveljske soline

    Sečoveljske soline, največje na istrskem polotoku, se raztezajo na okoli 600 hektarjih površin. So ene redkih solin, kjer sol še pridelujejo po več stoletjih starih postopkih. Območje je razglašeno za krajinski park, ki slovi po izredni pestrosti rastlinstva in živalstva, predvsem ptic, ter bogati solinarski kulturni dediščini. Vhod na Lero je iz Seče, prek kanala Sv. Jerneja, na Fontanigge in do Muzeja solinarstva pa pridemo po makadamski poti, ki se odcepi ob...


     
  • Piran
    Piran
    Piran

    Piran spominja na Benetke, saj so Benečani ravno v tem mestu Slovenske Istre pustili svoj najvidnejši pečat. Samostan sv. Frančiška z znamenitim križnim hodnikom, kjer potekajo poleti Piranski glasbeni večeri, so gradili med 14. in 19. stoletjem. Osrednji mestni trg je poimenovan po znamenitem violinistu Giuseppeju Tartiniju, ki se je rodil v Piranu leta 1692. Tartinijev trg je dobil svojo podobo v drugi polovici 19. stoletja, ko so zasuli mandrač. Okoli trga so zgradili najpomembnejše...


     
  • Izola
    Izola
    Izola

    Izola je bila tako kot Koper nekoč otok, med otokom in obalo pa so bila solna polja. Mesto je imeloobzidje, ki so ga porušili na prehodu iz 18. v 19.stoletje. V času beneške vladavine je v Izoli prebivalo nekaj znamenitih osebnosti in družin. Kartograf Pietro Coppo je leta 1529 izdelal prvi zemljevid Istre in jo tudi opisal. Iz družine Besenghi degli Ughi izhaja pesnik Pasquale. Besenghijeva palača (v Gregorčičevi ulici) je danes najlepša mestna zgradba. Posebej pomembni...


     
  • Koper
    Koper
    Koper

    Koper je največje mesto Slovenske Istre. V zgodovini je imel vedno pomembno vlogo zaradi svoje strateške lege. Nekoč je bil otok, s kopnim pa so ga povezali v začetku 19. stoletja. Benečani so mu vladali od 13. do konca 18. stoletja. Takrat se je izoblikovalo mestno jedro z znamenitimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi stavbami. V Pretorski palači iz 15. stoletja, ki stoji na osrednjem Titovem trgu, je bil nekoč sedež mestnih oblasti. Po obnovi leta 2001 je ponovno prevzela svojo...


     
  • LUGI IN VLAŽNI TRAVNIKI
    LUGI IN VLAŽNI TRAVNIKI
    LUGI IN VLAŽNI TRAVNIKI

    Posebnost povirnega območja Lahinje so biotsko raznovrstni poplavni travniki, trstišča, nizko barje, loke in logi (tu imenovani lugi). Prav ti predeli so zaradi prisotnosti redkih in ogroženih vrst posebej zavarovani kot naravni rezervat.            Mlaka. Manjši močvirni biotop je nastal v plitvi glineni depresiji na dolomitni osnovi. Zastajanje vode v kadunji je pogojevalo nastanek pestrega močvirnega biotopa. Mlako napaja voda z okoliškega...


     
  • REKE IN IZVIRI
    REKE IN IZVIRI
    REKE IN IZVIRI

    Krajinski park Lahinja leži na obsežnem belokranjskem kraškem ravniku, skopem s površinskimi vodami. Zaradi zakrasevanja so manjši vodni tokovi poniknili, gostota rečne mreže pa je skromna, saj je na pretežno kraškem površju ostala le vodnata Lahinja z nekaterimi večjimi pritoki. Neprepustna kanižarska kadunja je do začetka pleistocena zajezovala večje kraške izvire in zaradi visokih gladin podzemne kraške vode ni moglo priti do pretokov vode...


     
  • KLEPČEV MLIN IN ŽAGA
    KLEPČEV MLIN IN ŽAGA

    Klepčeva mlin in žaga stojita pod strmo pečino na levem bregu Lahinje, ko ta že obkroži otok in se usmeri proti Dragatušu. Na tem mestu sta manjši poslopji, vrisani že na franciscejskem katastru iz prve polovice 19. stoletja. Toda sedanji stavbi sta gotovo mlajši. Stavba mlina je bila pozidana, ali vsaj temeljito popravljena, v začetku 20. stoletja, ko je grajsko posestvo dobilo nove gospodarje, verjetno pa ni dosti starejše tudi leseno poslopje žage. Mlin je...


     
  • CERKEV VSEH SVETNIKOV
    CERKEV VSEH SVETNIKOV

        Cerkev Vseh svetnikov stoji sredi pokopališča na vrhu rečnega polotoka in je značilen primer sakralne arhitekture v jugovzhodnem delu Bele krajine. Skupini podružničnih cerkva na tem območju ob Kolpi so skupni zvoniki z odprtimi linami (zvonice), ki se dvigujejo nad vhodno fasado. Tak motiv je značilen za sakralno dediščino Primorja, tudi Kočevskega, v Beli krajini pa ga lahko pojasnimo z umetnostno odprtostjo dežele proti morju, zlasti...


     
  • Grad Otočec
    Grad Otočec
    Grad Otočec

      Labod Krka je ena naših najzanimivejših kraških rek. Njene vode so nasičene z raztopljenim apnencem, ki se izloča kot lehnjak. Edina slovenska lehnjakotvorna reka tvori v zgornjem toku značilne, do nekaj metrov visoke lehnjakove pregrade, ob katerih so nastali mlini in žage. V srednjem toku se lehnjak plitvo pod površjem izloča v obliki obsežnih podvodnih pragov. Najobsežnejše najdemo v srednjem...


     
  • STIČNA - SAMOSTANSKA CERKEV IN KRIŽNI HODNIK
    STIČNA - SAMOSTANSKA CERKEV IN KRIŽNI HODNIK
    STIČNA - SAMOSTANSKA CERKEV IN KRIŽNI HODNIK

      SAMOSTANSKA CERKEV Začetki samostanske cerkve Žalostne Matere Božje in njena stavbna zgodovina so zaradi številnih ohranjenih pisnih virov dobro znani. Njena gradnja je pod vodstvom zidarja (cementariusa) Mihaela verjetno stekla kmalu po ustanovitvi samostana leta 1136, dograjena pa je bila dve desetletji kasneje, ko so jo 8. julija 1156 svečano posvetili. Mogočna romanska stavba je bila izjemen arhitekturni spomenik svojega časa na Slovenskem. Predstavljala je triladijsko...


     
  • STIČNA - SLOVENSKI VERSKI MUZEJ
    STIČNA - SLOVENSKI VERSKI MUZEJ
    STIČNA - SLOVENSKI VERSKI MUZEJ

    Začetki Slovenskega verskega muzeja segajo v 80. leta 20. stoletja. Pobudnica za njegov nastanek je bila Cistercijanska opatija v Stični. Iz posameznih bogatih zbirk, pridobljenih širom po Sloveniji z donacijami, volili, odkupi, hrambo, se je muzej razvil v institucijo, ki sistematično zbira, hrani, razstavlja in restavrira premično sakralno dediščino, zato zanjo v muzeju skrbijo strokovnjaki različnih strok. Slovenski verski muzej obsega 2.500 m2. Svoje prostore ima v stari...


     
  • ŠENTRUPERT
    ŠENTRUPERT
    ŠENTRUPERT

    ŠENTRUPERT NA DOLENJSKEM V osrednjem delu Mirnske doline, v bližini prometne poti med Trebnjem in Sevnico, se je razvilo naselje, ki je svoje ime dobilo po cerkvenem patronu sv. Rupertu prvem škofu v Salzburgu. Vendar se je ime Šentrupert uveljavilo šele v 14. stoletju, prej pa so ga imenovali po gradu Škrljevo, kjer je bilo v visokem srednjem veku upravno središče obsežne fevdalne posesti. Leta...


     
  • VESELA GORA
    VESELA GORA
    VESELA GORA

    Pogled na Veselo Goro Pogled v kupolo Glavni oltar Oltar sv. Janeza Nepomuka Sv. Frančišek v nebeški slavi Personifikacija radodarnosti Sv. Frančišek ozdravi ženo Rakovniško znamenje z Veselo Goro Križev pot Barbova graščina Upodobitev Vesele Gore iz leta 1871 (akvarel) CERKEV SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija stoji na vrhu razglednega griča...


     
  • TRI FARE V ROSALNICAH
    TRI FARE V ROSALNICAH
    TRI FARE V ROSALNICAH

    ROMARSKO SREDIŠČE TRI FARE V ROSALNICAH Znamenita božja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnic pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božji, srednja nosi patrocinij Glej človek (Ecce homo), južna pa Lurške...


     
  • Zaplaz nad Čatežem
    Zaplaz nad Čatežem
    Zaplaz nad Čatežem

    ROMARSKA CERKEV MATERE BOŽJE NA ZAPLAZU Romarska cerkev na Zaplazu z vzhoda Notranjščina romarske cerkve na Zaplazu Kip Marije z glavnega oltarja Kapelica ob Marijinem studencu Župnijska cerkev na Čatežu Glavni oltar sv. Mihaela Znamenita božjepotna cerkev Matere božje stoji na nižjem vrhu Zaplaškega hriba severozahodno od Čateža. Pot do nje vodi iz vasi, kjer v vznožju hriba zidana portalna...


     
  • DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto
    DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto
    DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto

    Novo mesto je leta 1865 praznovalo 500-letnico ustanovitve mesta. Takrat je bila v mestu ustanovljena Narodna čitalnica, dane pa so bile tudi prve pobude in zamisli za ustanovitev muzeja, ki naj bi zbiral različna pričevanja iz zgodovine mesta in Dolenjske. Vendar je takrat ostalo le pri zamisli in gradivo o bogati kulturni dediščini je odhajalo v Ljubljano in na Dunaj. Ponovno je prišlo do pobude za ustanovitev muzeja med obema svetovnima vojnama, ko so dolenjski izobraženci začeli...


     
  • Grad soteska
    Grad soteska
    Grad soteska

      Dvorec Soteska. V 16. st. je bil na ravnici ob Krki pozidan predhodnik dvorca Soteska. Tlorisno zasnovo gradiča, ki ga je v prvem desetletju 17. st. skiciral Janez Klobučarič, lahko slutimo v jugozahodnem delu razvalin baročnega dvorca. Veličasten dvorec Soteska, po Valvasorjevem mnenju eden najlepših v deželi Kranjski, je dal v letih 1664 do 1689 pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg. Zasnovan je bil kot pravokotnik, katerega notranje dvorišče so obdajali štirje...


     
  • TREBNJE - GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
    TREBNJE - GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
    TREBNJE - GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV

    Naivna umetnost se je v slovenskem prostoru prvič organizirano pojavila leta 1962 z razstavo del iz zbirke zagrebškega novinarja, publicista in zbiratelja Gerharda Ledića pod naslovom Svet naivnih. Razstavo je organizirala Galerija v Kostanjevici na Krki. Osrednje zbirališče naivnih in drugih laičnih umetnikov na Slovenskem po letu 1967 pa postane Trebnje z mednarodnim likovnim taborom in Galerijo likovnih samorastnikov. Med umetniki iz Ledićevega kroga, ki so v začetnem obdobju...


     
  • IZVIR KRKE - KRŠKA JAMA
    IZVIR KRKE - KRŠKA JAMA
    IZVIR KRKE - KRŠKA JAMA

    Reka Krka izvira v široki zatrepni dolini, na stiku jurskega apnenca in triasnega dolomita na kraškem ravniku severno od vasi Krka. Njene vode prihajajo na dan v izviru Pod jamo pod Krško jamo severno od vasi Gradiček. V povirnem delu okrepijo reko manjši kraški pritoki Poltarica, Lipovka, Podbukovški in Gabrovški studenec ter edini nekraški pritok v zgornjem porečju Krke, potok Višnjica. K izvirom Krke, Poltarice in Lipovke se podzemno...